
Ne dolgo po štartu sva začutila, da je dobro, če si skuhava kosilo, saj sva želela držati nek ustaljen tempo kar se prehrambenih navad na poti tiče. Začela sva iskati primerno mesto in ni minilo veliko časa, ko sva prispela do neke »konobe«. Za najin kratek tabor sva si izbrala bližnje parkirišče, ki je sodeč po veliki odsotnosti parkiranih avtomobilov govorilo, da je turistične sezone konec. Tudi sonce ni več oddajalo tiste prave »sezonske« svetlobe.

Skuhala sva si najin standardni riž s tuno, pojedla nekaj alg, nahranila neko žicarsko mačko in preden sva se ponovno odpravila na pot, sva morala z vodo napolniti plastenke. S praznimi plastenkami sem se odpravil do »konobe« in prijaznega natakarja prosil, če lahko vanje natoči vodo. Medtem, ko je točil, se mi je približal večji moški, oblečen v črno obleko s kravato. Začel me je spraševati, od kod sva in čim sem mu povedal, da sva Slovenca, so začele iz njegovih ust bruhati provokacije. Najprej me je vprašal, zakaj žicam vodo in zakaj si raje ne naročim pijače. Nisem takoj razumel, ali je bil možkar lastnik lokala ali samo gost in ko sem mu povedal, da ni problema, da si gremo lahko vodo natočit kam drugam, me je natakar, ki je medtem polnil zadnjo plastenko diskretno pogledal in mi s pogledom nakazal, naj se ne oziram na provokacije in naj počakam na svojo vodo. Po tem sem takoj povezal zadeve in ugotovil, da je bil možakar v črni obleki pijan, ter da se nima smisla obremenjevati z njim. V nasprotju z njim je bil natakar zalo prijazen z mano.
Lepo sem se zahvalil za vodo in neotesanega moškega vprašal zakaj je potrebno med Slovenci in Hrvati brez veze ustvarjati napetosti in mu povedal, da so njegove provokacije popolnoma nepotrebne. Z Azro sva se ob vsem tem samo nasmejala in se odpeljala dalje.
Preden sva našla primerno mesto za prenočevanje, sva doživela še nekaj agresivnih reakcij s strani voznikov. Vreme se je dobro držalo in mesto, kjer sva postavila najin šotor je bilo idealno. Skrito pred ljudmi, proč od ceste in v zavetju pred vetrom. Edino najti ga je bilo treba.

S ceste sva zavila v stransko pot, kjer sva zagledala prijetno cerkvico in se do nje odpeljala s kolesom. Malo sem se sprehodil okoli cerkvice in našel mesto. Edina pomanjkljivost je bila dostopnost s kolesi. Vseeno sva se znašla in preživela mirno noč, na mehkem terenu, pokritem z visoko travo in za razliko od prejšnje noči, skoraj popolnoma brez nobenega kamna pod šotorom.
Prejšnjo noč nisva veliko zatisnila oči, zato sva se tokrat odpravila spat zelo zgodaj, saj sva si želela naspati se, ter začeti pot dovolj zgodaj. Še en razlog za tako odločitev je bilo majhno število kilometrov opravljenih ta dan. Naredila sva samo 30 km.

Tokrat sva šotor takoj pokrila z dodatnim platnom zavoljo nočnega miru, kljub temu, da sva vedela, da bo potrebno zjutraj več časa pospravljati. Odločitev ni bila napačna, saj nas je ponoči ujela ponovna, sicer blažja nevihta. Edini problem v tem primeru je bil kondenz vode na notranji strani šotora. Kljub temu sva se dobro naspala.
READ THE ENGLISH TRANSLATION BELOW
27.9.2007, DAY 3 - Drying our equipment and a late start.
When we woke up, the clouds tore up and the sun greeted us. We took advantage of nice weather and dried our equipment and that was the reason we started our way around 12am. However it did not last long, when new clouds started to occur again, but luckily it didn’t rain until the evening.
Not long after the start, we felt that it is good if we stop to make some lunch, because we wanted to hold a certain established pace when it came to nutrition. We started to look for a good place for lunch and it didn’t take long to find a nice "konoba".
For our short stop we chose a parking space near the "konoba" and it was obvious that the touristy season was over, because there was not many cars around. And also the sun wasn’t giving us the real »seasonal« light. We made ourselves rice with tuna, fed one cat that wanted food and before going on our way we still had to fill our plastic bottles with water.
I went to "konoba" with the empty plastic bottles and asked a kind waiter to give us some water. While he was pouring water, a larger man dressed in a black suit and a necktie approached me. He started asking where are we from and as soon as I told him we are from Slovenia, he started provoking. First he asked me, why am I asking for free water and why don’t I order a drink instead. At first I did not understand weather he was the owner of the place or just a guest so I told him that it is not a problem for me to go and get water somewhere else and than the waiter looked at me pointing to ignore what the man was saying and wait for my water. I figured the man in the suit was drunk and there was no point to burden with him. Besides the waiter was really kind to me.
I thanked the waiter and asked the rude man why is it necessary to create pointless tension between Slovenians and Croatians because it is completely unnecessary. Azra and I just laughed and continued our trip.
Before we found a suitable place to camp we went trough a few aggressive reactions from the drivers. The weather was good and we still had to find a place for camping. Hidden from the people, the road and in shelter from the wind. We went to a side road where we caught sight of a nice church and drove there. I took a walk around the church and found a nice place. The only problem was that it was hard to get to it with bikes. We managed well and went trough a calm night on soft ground covered with high grass, unlike last night when the ground was covered with stones.
We did not sleep the previous night so now we went to sleep really early because we wanted to have enough rest and start our trip early. And another reason for such decision was that we only did 30km this day.
This time we covered the tent with additional linen even though we new it will take more time to pack in the morning, and it turned out to be a good decision because we had a lighter storm again. We had a very good sleep but the inner upper side of the tent was wet because of the linen covering it outside.

0 comments:
Post a Comment